Najprej zajtrk, Ana palacinke, jaz pa sadje. Glede na to, da je lastnik obljubljal, da njegova zena naredi ogromno porcijo sadja, sem bila kar malo razocarana. Sem navajena vecjih porcij. Ampak za prebavo je pa dobro. Potem pa hitro oblacenje, saj naju je sofer ze cakal.
Najprej naju je zapeljal do Svete slonje votline, Goja Gajah, ki stoji v osrcju dzungle. Zgrajena je bila v 9st. in je sluzila kot zavetisce. Na vhodu je vklesana velika slonja glava. Spredaj sta dva bazena s podobami sestih zensk. Ker sva med raziskovanjem zelo radovedni (odvisno od utrujenosti), sva po eni potki zavili v samo dzunglo. Seveda sva se najprej posprejali z repelentom, za kar redno skrbi Ana. No pot se kar ni in ni koncala, sle sva tudi skozi tunel iz samih korenin. Poti kar ni bilo konec. Prisli naj bi do enega templja in razgledne tocke, vendar sva prej obupali in zavili po eni potki tako da sva prisli do ene vasi. Clovek bi si mislil, da sva prisli do iskanega templja, vendar so v tem templju ziveli ljudje, tako da verjetno nisva prisli na pravi kraj. Najino pot sva tako nadaljevali do parkirisca. Kar nekaj casa sva hodili po cesti, da sva koncno prisli do avta. Kratko receno, naredili sva ogromen krog. Hvala bogu, da sva imeli s sabo vodo.
Se preden sva sli v prvi tempelj, sva kupili saronga, ki jih bova potrebovali za obisk templjev. Seveda, ga dobis tudi v samem templju, ampak sva se odlocili da enega pa morava imeti. Tako sva izgledali skoraj kot pravi hindujki, ceprav ne tako lepi.
Sledil je ogled manjsih templjev Yeh Pulu. Tu je nekaksna stena, na kateri so upodobljene podobe bogov (Ganesha in Shiva) in podobe iz vsakdanjega zivljenja. Prikazana naj bi bila zgodba, ki naj bi se jo bralo iz leve proti desni. V okolici so tudi cudovita rizeva polja, med katerimi se lahko prosto sprehajas. Koncno ena lepa rizeva polja, ki se kar ne koncajo. Potem pa se ogled Pura (tempelj) Samuan tiga.
Danes hindujci praznujejo praznik Suraswati, castijo boginjo znanja in umetnosti. Ta boginja naj bi nekako sirila znanje in odganjala nevednost, brez nje naj bi bila na svetu sama zmeda in kaos. Nekaj takega. No v cast te boginje, se zbirajo studentje, ki so obleceni v tradicionalna oblacila, na celu imajo rizeva zrna v znamenje hvaleznosti kar jim daje bog. V templjih potekajo ceremonije. Cel Ubud je poln studentov. res je lepo videti, kako castijo, molijo, iz templjev je slisasti glasba. Enkratno, tukaj v Indoneziji sva imeli priloznost doziveti, videti obicaje vseh ver. Ce pogledam nazaj, sva najprej videli muslimane, ki so za svoj praznik zrtvovali zivali, potem katolike, ki so pri masi cudovito peli in zdaj se hindujce, ki so nama odprli cisto nov svet, se nepoznan.
Sledil je ogled Ganung Kawi, tempelj ki je prav tako obdan z dzunglo in terasatimi rizevimi polji. Je eden najstarejsih in najvecjih templjev tukaj na Baliju.
 |
| Riževa polja |
 |
| Hindujski študentje.... |
 |
| ... in študentke |
Vstavili smo se tudi na kavni plantazi, kjer sva poiskusili nekaj vrst kav (gingseng, balijsko) caja (ginger, limonina trava) in cokolado. Videli sva tudi nekaj drugega sadja in probali cili. No samo na jezik sva si ga polozili, pa sva ze jokali, v ustih pa naju je zgalo. Ja, dobesedno zgalo. Joj kako je bilo hudo.Probali sva tudi cokolado,ki je bila najboljsa kar sem jih do sedaj jedla. Zal pa je nisva kupili, ker se nama bi stopila.
 |
| Pridelovalnica kave |
 |
| Poskušina kave in čajev |
Nebo se je kar naenkrat pooblacilo, zacelo je grmeti, potem je zacel pa se dez liti kot iz skafa. Mi smo se peljali proti najvisji tocki danasnjega dne, Kintamaniju, od kjer je lep razgled na vulkan Batur in na reko Batur, seveda ce je nebo jasno.Naj bi bil se aktiven, nazadnje je izbruhnil leta 1994. Okrog gore Batur se vlecebela cesta, no vsaj midve sva mislili da je cesta. Namesto ceste pa je belo blago, ki so ga ovili okrog gore, da jo drzi skupaj, da se ne bi porusila.
Ker je dez se kar padal, smo se najprej vstavili za kosilo. Na parkiriscu te kar vlecejo v restavracijo. Potrebno je biti kar malo previden. Niti cen si ne mpores umiru pogledati, te ze sprasujejo kaj bos jedel. Ana je hotela prej se nekaj slikati, zato je zapustila restavracijo, Madona kaksna galama, so jo kar nahrulili, da nima kaj hoditi ven. Adijo pamet. Kosilo pa stane 120,000Rp za eno osebo. Sicer je samopostrezno i si lahko vzames kolikor hoces, ampak kljub temu. Jaz sem se odlocila samo za juhico. Seveda na koncu zaracunajo tudi postrezbo.
 |
| Vulkan Batur |
 |
| Jezero Batur |
 |
Koncno se je malo razjasnilo, tako da sva posneli par slik. Sledila je voznja do se enega templja Ulun Donu Batur, katerega nama je razkazala mala puncka, ki nama je malo razlagala o sebi, malo o templju, veliko pa jo je zanimalo tudi o naju.
Skozi vasi in mimo rizevih polj smo se nato peljali so do nase zadnje postojanke, templja Tirta Empul, ki je prav tako hinduisticni tempelj. Je zelo popularen, saj je v njem sveta voda, kamor se ljudje se danes hodijo ociscevati. Danes je bilo v templju veliko ljudi in res sva imeli sreco, saj so se prav danes ociscevali. V bazenu se je vila dolga vrsta ljudi, ki so se pri izvirih vode (case od kjer je izvrala voda) kopali, pili vodo.Najprej opravijo obred molitve, kjer se zahvalijo za vse stvari, ki so jim jih podarili bogovi, potem pa sledi ociscevanje v sveti vodi, nato pa gredo v procesijah do svojih domov. Jutri pa se bodo hodili mnozicno kopati v morje. Menda zacnejo ze ob stirih zjutraj in sploh ne gredo spat.
 |
| Očiščevanje v sveti vodi |
Po dolgem in zanimivem dnevu sva se tako vrnili do hostla, kjer sva se preoblekli, nato pa odpesacili do mesta. V mestu ni bilo zive duse, razen par turistov, saj so domacini praznovali. Med iskanjem interneta, sva naleteli na fanta, ki nama je vceraj prodal karte za ogled plesa Kecak. Ze od dalec nama je mahal. Posteno nama je vrnil denar, nad cemer sem bila zelo presenecena. Nisem verjela, da se obstajajo posteni ljudje, sploh pa v tujini, kjer si clovek misli, saj se itak ne bomo videli vec, denar je ze izgubljen. Rekel je, da naju je cakal. Nato pa se internet in pocitek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar