sreda, 16. november 2011

MAUMERE

  Po dolgem casu sva se zbudili spet sami na poti. S Fransom, Ljudmilo in Vasotom smo se poslovili. Vsak je sel na svojo stran. Seveda pa smno si izmenjali maile in se z rusoma dogoviorili, da ju v juniju obisceva.
  Danes sva si kar privoscili pocitek. Vceraj sva koncno dali prat najina oblacila. Ja kar naenkrat nama jih je zmanjkalo, vse je ze smrdelo, vse je bilo vlazno.
  Danes nisva imeli kaj dosti v nacrtu, samo preziveti dan v Maumere. Hoteli sva iti na plazo, ki je oddaljena osem kilometrov iz mesta. Ulovili sva bemota (3000Rp), majhen kombi. Ja kar zanimiva voznja. Po mestu smo se vozili dokler se ni napolnil. Notri je bilo za znoret vroce. Non stop trobi, iz odprtih vrat pa en fant krici eno besedo, ki je nisem razumela. NOtri gre vse, ljudje, skatle, verjetnno bi se nasla tudi kaksna kokos.
  Tako sva sli na plazo Gading, nad katero sva bili cisto razocarani. Sploh ni bilo mozno plavati, plaza je bila cisto prevec umazana. Tako sva hodili po pesceni plazi in nabirali skoljke. MIdve sva kar hodili po vrocem soncu, dokler nisva omagali in ugotovili, da naju caka se dolga pot nazaj. Vrocina je bila neznosna, okrog 35 stopinj. Nazadnje sva se odlocili, da probava priti do ceste kar skozi goscavo, med palmovimi drevesi, med kravami in konji. Tako sva koncno prisli do ceste, kjer sva spet ulovili bemota.
  V mestu sva se ustavili na trznici, kjer prodajajo svega i svasta od zelenjave, nakita, zlata, oblek, cevljev do smrdecih rib s katerih kar z metlo odganjajo ribe. Ja ni lih prijetno in okusno.  Izmucene sva se vrnili do hotela, kjer sva se malo osvezili. Potem pa je bil ze cas za kosilo. Moram reci, da je bilo kar tezko najti nekaj za jesti. Na koncu sva dobile neko hitro prehrano. Sledil je se internet, potem pa kmalu nazaj v hotel, se pripravit za nadaljevanje poti na Bali. Mogoce bova sli poiskat se mosejo za Ano. Ja Ana si je kupila "feredzo". Sva se mogli zlagati, da je muslimanka. Takle mamo, upam da se ne bo spreobrnila. Ta Ana ga vcasih kar pihne.

  Uglavnem moram reci, da sem kar vesela da nama v Maumere ni potrebno ostati dlje, tukaj res ni kaj za poceti.





















Ni komentarjev:

Objavite komentar