No Ancika se je kar naenkrat spomnila, da bi pa ona imela se eno "feredzo". To postaja ze sumljivo nevarno. Njeno zanimanje za muslimane, mosejo, HM!? Tako sva skocili se enkrat po ze znani poti, mimo ze tolikokrat videnih ljudi, v mesto. Ja verjetno sva eno in isto pot prehodili ze 15x. Edino po njej znava priti v hotel. Ljudje se nama ze smejijo, naju pozdravljajo. Prav zanimivo, nama pa je postajalo ze kar malo nerodno. Potem pa iskanje trgovine s feredzo. Danesz je bila v Maumere neznosna vrocina, ce me telo ne vara od 35-40 stopinj. Tudi ce se ne bi tusirali. Ko sva hodili po ulicah pa sva s\recevali nenormalno zadekane ljudi. Oblecene v dolge jope in dolge hlace. Mogoce se jim je pokvaril termostat, no mogoce se je pa nama totalno sesul. Koncno sva prisli do trgovine. Ancula je kupila kar tri feredze. Se kar ni mogla odlocili, katero naj vzame, zato je kar tri.Potem pa sva se vrnili se na trznico, kjer sem si jaz kupila eno torbico za cez ramo. Ma ne morem vec nositi tega nahrbtnika, ker potem basem notri same nepotrebne stvari.
Povratek do hotela in verjetno se zadnji mimohod ze znanih ljudi. Sledilo je se zadnje tusiranje pred odhodom na letalisce. Do letalisca sva se odpeljali kar z Bemotom, seveda zelo prezgodaj, saj sva si po vcerajsnji izkusnji vzeli malo plusa. Vceraj smo res prevozili celo mesto preden sva prisli do plaze. No tokrat pa so do letalisca odpeljali samo naju, verjetno zato, ker sva zasedli celega bemota. Sofer je dal musko do fula, tako da se je tresel cel bemo skupaj z nama. Na letaliscu sva si privoscili okusno kavico, nato pa dvourno cakanje na let do Denpasarja. Ugotovili sva, da je pred nama tri ure leta. Moram reci, da sva bili kar malo sokirani. Tako naj bi v Denpasar prileteli predvidoma ob pol sedmih. Nato pa takoj z avtobusom naprej v Ubud. Na letaliscu sva tako cakali in cakali, vmes sva srecali se Francesa, ne nasega soferja ampak vodica, ki sva ga vceraj spozanli v najinem hotelu. On nama je razlozil zakaj bova tako dolgo leteli. Zato, ker naj bi se letalo ustavilo se na Timorju v Kupangu. Rekli sva si, no fino bova vsaj videli se en otok:), ce ze ne bova sli na Lombok. Kot je tukaj v Indoneziji v navadi, ne gre zmeraj vse po nacrtu. Let je imel zamudo eno debelo uro. Pa kaj bi se sekirali, ce se domacini ne se pa tudi midve ne bova. Koncno smo se vkrcali na letalo. Na letalu smo imeli prvi obrok, mafin, eno zemljico in vodo. Po pol ure leta smo pristali na Timorju, v Kupangu. Tako sva nenacrtovano obiskali se enega izmed otokov, ceprav samo iz pticje perspektive. Mogoce bi ga bilo pa v prihodnje dobro videti. Potem pa je sledil let naprej do Denpasarja, vsaj v nacrtu je bilo tako. V letalu je bilo kot v hladilnici. Po koncanem obroku, spet mafin, eni zemljici in vodi, nama je koncno uspelo zatisniti oci. Koncno smo leteli nad Balijem, pilot je ze dal znak da se moramo pripeti. Zaceli smo se spuscati. Kar naenkrat pa smo se zaceli spet dvigovat, pa kroziti in spet spuscati in dvigovati. Pritisk v usesih mi je zacel narascati. Potem pa glas pilota, da moramo najprej leteti v Surabayo. Na baliju namrec nismo morali pristati, ker je bilo letalisce zaprto, zaradi zasedanja azijskih predsednikov in samega Obame. Clovek bi pricakoval, da bodo ljudje znoreli, oni pa so se zaceli na ves glas smejati. Samo ena muslimanka je nekaj jodlala. Kdo bi jo razumel. V enem samem dnevu sva nepricakovano pristali na dveh otokih. Kdo bi mislil, da je to mogoce. Zal pa od tega nimava nic. Sledilo je cakanje na naslednji let za Denpasar. Hvala bogu so nas na letalu spet nahranili z zemljico in vodo. Tako sva bili vsaj s hrano preskrbljeni. V Kuto sva prisli ob pol enajstih zvecer, namesto ob pol sedmih. Z najino nacrtovano potjo, kot ste lahko ugotovili ni bilo nic.
Ze po znani poti sva celi natovorjeni odkorakali do hotela Anemo, v upanju da bo se kaksna postelja za naju. Imeli sva sreo. Takoj sva odli spat, saj naju jutri caka zgodnje vstajanje in se par opravkov do odhoda v Ubud.
Indonezija je dezela, prijaznih in nasmejanih ljudi. Z nacrtovanje poti pa ni potrebno izgubljati casa. Potrebno se je odlocati za vsak dan posebaj, saj ti lahko ze en majhen obisk Obame prekriza vse nacrte.
Ni komentarjev:
Objavite komentar