Z BARKACO DO RINCE IN KOMODA

DAN 1.

Prvo prebujanje ob stirih zjutraj. Ne nisem se zbudila sama od sebe (tako spocita pa tudi nisem) in ne tudi budilka me ni zbudila. Zbudila me je jutranja glasna molitev iz moseje, kljub temu da sem imela v usesih cepke (moji zvesti spremljevalci).
  Sledilo je polnjenje najinih maih nahrbtnikov, ki so kar naenkrat postali ogromni, spalka, pohodni cevlji, kopalke, brisaca, maska, snorkl in nekaj majic. Kar v lepem pa zaslisiva Ljudmilkom Uruska, Anuska. Klicala naju  je mama st.2. Ni kazalo drugega kot, da jo ubogava. Pa smo sli proti barkaci in novim podvigom naproti. Tam nas je ze cakal JImy in dva fanta. Ne vem ce je imel kateri vec kot 15-20 let. Barki so prizgali motor, pote, pa prvi sok. Skoi spodnje okno je eden izmed fantov s posodo metal vodo. Ajoj, ta ladja nekje piusca. Ne vem kako je Vasa pogledal ladjo, bolj slabo. Aja, Vasa se ukvarja z gradnjo ladij.
  Pa smo sli, no pluli smo. Pluli smo med razlicimi otoki, morje je bilo mirno, sonce je sijalo. Nasa prva postojanka je bil otok Rinca, Lep otok, na katerem zivijo komodi o, dragoni. Otok je sirok 24m in olg 21m. Vstopnina in fotografiranje nas je stalo 155,000 za dve osebi. Kamor gremo, vsi mislijo da smo druzina, tako smo se zdaj ze zaceli tako obnasati. Saj je tudi Ljui mislila da sva stari, jaz 17 let in Ana 16 let. Se kar malo bolje pocutim. Saj sta se zmotila samo za 10 let.
 Pa pjdimo nazaj na Rino. Nas vodic je bil Angus, ki je dobro znal anglesko, pa se faca je bil. Zetakoj na zacetku smo videli veliko komodov oz. dragonov. Videti so celo lene zivali, vendar niso, Njihova hitrost je 18km/h. Se pravi so hitrejsi od nase barkace 9km/h. Vasa ima s sabo garmina, tako da naju o vse sproti obvesca.
  Nazaj k komodotom (vcasih kar malo stran zaplujem). Veliki so priblicno 3m. Samica se od samca loci po velikosti trupa. Seveda so moski vecji. Parijo se od junija do avgusta, v visjih predelih otoka. Samica pride nato nizje na otok, kjer skoti jajca in jih zakoplje v jamo. skoti od 15-3 jajc.  Tam obstanejo devet mesecev in potem pokikajo iz lupine. Dragoni so kanibali, se pravi da jedo svoe mladice. Ko si mladic po rojstvu opomore zleze na drevo, kjer se hrani z insekti. Tako lahko prezivi na drevesu od dve do tri leti. Seveda ce prej ne pristrane v ustih. Samec ima dva penisa, enega za spermo in drugega za mocnejse jajce. Njihova zivljenjska doba je 50 let. Imajo tri oci. Enega se na vrhu glave, ki mu sluzi kot senzor za noc. Evo mislim, da sem as malo poucila, zato se bom pomaknila kar naprej po otoku Rinca. Nas srehod je bil dolg dve uri. Vecino hoje je bilo po concu in po 35-38 stopinah. Med potjo smo videli bivole, ki so se kopali v svojem SPA cenru (zelena ali crna mlakuza). Pocabila sem povedati, da je dragon zelo strupena zival. V slini ima neke zelo strpene bakterije, zaradi katerih pride do sepse. Ce preseneti bivla, pocaka tri edne da bivol umre in tako dobi vecerjo. Obratno lahko bivol komoda tkoj pokonca.
 Hodili smo naprej po gozdu in jaz sem si zacela pisati stvari na mobitel, da ne bom vsega pozabila. Kar naenkrat pa PLJUSk. Urska je stopila v dragonov kaka. SUPER Tako, zdaj veste. Angusu sem obljubila, da bom to vsem povedala in si bom tako zapolnila za vse vecne case. Povedal nam je tudi, da se iz palmovih plodov izdeluje tradicionalno indonezijsko alkoholno pijaco ARAK. Izdeluje se jo iz moskih plodov, katerim se ko so se zeleni odreze konico , se jo pokrije z vrecko v katero se nato izteka sok, iz katerega delajo arak.
  Po skoraj dveh urah smo prisli na najvisjo tocko otoko. Odprl se nam je cudovit razgled na otok, morje in sosednje otoke. Nato pa vrnitev do nasega colnica. Z Ano sva imeli kar strah, da bare ne bo vec tam, ampak je bila. Poasi je bil cas za kosilo. Kaksno kosilo, ful okusno in obilno. Pozabila (spet) sem napisat, jedli smo ribe kar je bilo zelo dobro, ampak zaradi same priprave smo bili malo v zadregi ali bi poskusili ali ne. Namrec ribo je fante sekal z rjasto maceto. :) Ampak na koncu je bilo vse zelo dobro. Upam da cez par dni ne bo posledic. Jedli smo se riz, zelenjavo, nudlne. Super dobro. Kdo bi si mislil, da znajo tile otroci tko dobro kuhati.
  Naprej smo naso plovo nadaljevali na Pink beach, kjer je najlepsi protor za snorklanje. Res je, niso se zlagali. Spodaj je res zivahni, korale, pisane ribe, modre morske zvezde. Cudovito. Fotke se pridej. Nasa Ljudi je hotela in hotela videti neke letece stvore. Midve z Ano itak nisva imeli pojma kaj ona hoce videt. Tako smo plovbo nadaljevali do "Kalin otoka", kjer so bili na drvesu res nekaksni stvori, veliki netopirji.(nekaj podbnega). Tam smo s tudi vstavili, nas prostor za spanje. Kar naenkrat je prisla mnozica omacinov na kanujih. Ponujali so nam lesene dragone in veizice iz perl. Naj bi bile prve. Nimam pojma ker se na te stvari res ne razumem. Vasa je rekel da so prave. Potem pa ze drzi. o spet dolgem vo urnem pregoarjanju, sva z Ano dobili vsaka po eno za 60,000Rp. Kar dobro glede na to da sta rusa dobila eno za 100,000. Najina zmaga. So kar vztrajni prodajalci. Tako smo se v teh dveh urah pogovarjali tudi o njihovih zivljenjih. Porocijo se zelo hitro in majo ze pri 20 letih enega otoka.
  Potem pa spet okusna vecerja. Z najinima rusoma je prav zanimivo komunicirati. Z ano se jima prva nasmejiva, kdaj tudi do solz.Skupaj z nama se smeji pa tudi kapitan in ostale dva fanta, ceprav nimajo pojma zakaj. Rusa nasvse spravljata v seh. Vasa se z nama pogovarja kar v ruscini. Spredaj ima stiri zlate zobe, tako da je njegov smeh zelo vreden in smesen. Uglavnem nekaj nama razlaga, vmes kaj razumeva, drugae pa nama Ljudmila vse razlozi. To zgleda tako, da pove eno besedo anglesko, tri ruske ostalo pa z rokami. Komunikacija na vrhuncu. Dolgcas nam ni Ljudmila je cisto navdusena nad slovenscino.
  Glede na to, da se v indoneziji noc spusti ze ob sestih, smo se ze ob osmih spakirali spat. Dan je bi pester in zanimiv. Poln smeha in predvsem sonca.

Ribiške vasice

Naš kuhar, nič kaj sterilno

To pa še manj, rjasti nož;) UPSSSS

Kapetan Jimy

Nadvse okusna hrana, človek se je kar ne naje! Prebava je bla pa ok;) klub nožu

Rski par, Luda in Vasa

Varan na otoku Rinca

Naš vodič Angus

Snorklanje na Pink Beach

Tudi "biserne" ogrlice smo kupuli

DAN 2.

Noc na barkaci je bila mirna, morje je bilo mirno, zrak vroc. Jupi vreme je zdrzalo. Zbudili smo se ze ob sestih. Hm ne vem zakaj ze. Cakal nas je zajtrk, pecene banane. MMMM. Tile fantje so res dobri kuharji. Na sploh so super. Za vse poskrbijo, nic nam ni manjkalo.
  Pote, pa voznja do otoka KOMODO. Kjer smo si sli ogledati se enkrat dragone. Tam je kar naenkrt eden izmed vodicev rekel, o Ana, lepo te je spet videt. Nama z Ano pa nic jasno. Kao smo se videli na Baliju. Bwo. No midv ga nisva poznali. Kasneje nam je nas vodic povedal, da je bilo pac samo nakljucje da je rekel Ana. Ok dobro je zadel.
 Spet vstopnina za Ogled. Na otoku smo videli divje svinje, divje peteline, kakadua, dragone, jelene, srne. Polno zivljenja. Ob sedih zjutraj je bilo na otoku ze 34 stopinj. Ne za zivet. Iz ene skrajnosti (dez) v drugo skrajnost. Videli smo tudi GMBA, palmovo drevo (nic takega ane), z njegovih listov delajo strehe, v dezevni dobi deznike. Potem smo videli KEPu, bombaz ki ga uporabljajo za povstre in jogije. Tudi na tem otokuje pestro, lepo, lep razgled na morje in preostale otoke. Za konec ponovni napad domacinov in vsiljevanje korald, kar ne dajo miru, v hipu je okrog tebe deset fantov. Sledila sta spet dobro kosilo, pocitek in snorklanje, kjer naj bi videli neko zival Mantaro al nekej takega. No jaz je isem videla, nisem imela sploh pojma kaj naj iscem. Videla pa se, zelvo in to edino.

Kakšna mesečina, kakšna romantika;)

Tako smo pa spali

Dodaj napis

naša barkača

URA: 7:30
TEMPERATURA: 38C
SENCA: Kaj je že to?

  Za konec pa se voznja nazaj na Labuan bajo. Priblizevali smo se nevihti ki nas je samo malo oplazila. Ob prihodu na otok je bilo e vse suho.

Tako je potekal nas dvo dnevni izlet z barkaco. Strah brez potrebe, nova izkusnja, spanje na barki, lep pisan podvosni svet, dva dneva samega smeha. Super!

Na otoku smo se sli se dokoncno dogovoriiti glede nadaljevanja poti po otoku. Ja jutri spet na pot.   Se malo interneta (ta trenutek), potem pa verjetno pocasi spanje.

Se pisemo