ULUWATU

  Kot se za dneve na off spodobi, sva si po dolgem casu spet privoscili dolg spanec. Ce se do devetih steje dolg spanec? Pocasi sva si pripravili zajtrk, nutela in kruh. Ampak nutela zal ni imela tako dobrega okusa kot pri nas. Potem pa sva premlevali ali naj si greva ogledati tempelj na pecini Uluwatu ali pa Tanah Lot. V preostalih dneh si morava ogledati oba. Menda sta cudovita. Odlocili sva se za prvega, Uluwatu. Seveda nisva vedeli kako priti tja. Bemo, ki je edino poceni prevozno sredstvo tako dalec ne vozi. Preko agencije je tudi drago, 150,000/ osebo. Odlocili sva se da greva pogledati ce vozi avtobus. Odsli sva proti mestu in najprej sprasevali po agencijah. Seveda so bile cene visoke, glede na to da sva se odlocili da ne bova vec dvigovali denarja. Za avtobuse pa nama je vsak drugace povedal, oz. nama sploh ni znal povedati kje je postaja. Pa sva sli raziskovati sami. Po cesti sva gledali od kje prihajajo avtobusi. Tam naj bi verjetno bila postaja. Prisli sva le do postajalisca. Potem pa se je kot strela z jasnega usul dez. Skocili sva pod streho k prijaznim policistom. Tile policisti ne delajo nic, samo sedijo in govorijo. So naju pa seznanili, da bova najlazje prisle s taxijem ali bemo taxijem. Med cakanjem da preneha dezevati, me je presinilo da bi si sposodili skuterja. Nase voznisko sem imela s sabo, zato sva kot pridni puncki vprasali policaja ce mogoce nase voznisko velja. Namrec ne bi rada placevala dragih kazni. Rekel je, da bi lahko sla na policijo kjer bi mi naredili enomesecno mednarodno voznisko. Skoraj sem ze bila na tem, ampak me je presinilo, da sva tukaj samo se stiri dni. Tako sva se raje odlocili, da greva v lov za najbolj poceni prevozom. Koncno sva dobili nekega dedota, da naju je odpeljal do templja. Sreca da nisva vzeli motorja. Pomoje bi za prvim ovinkom pristali v bolnici.
  Tempelj stoji na pecini, pod njim pa se dvigujejo visoki valovi. Vzeli sva si dve uri da sva se nagledali vse njegove lepote. Oci se ti ustavijo na razburkanem morju, ki ustvarja visoke valove, morje ki iz trenutka v trenutek spreminja svojo barvo. Cudovito! Eden izmed najlepsih prizorov. Potem pa so tukaj se visoke pecine, ki se dvigujejo nad morjem in na vrhu tempelj. Res enkraten prizor. Menda je najbolj primeren cas za obisk, soncni zahod. No midve sva nazalost prisli prezgodaj. Vendar kljub temu nisva bili razocarani. Med ogledom in slikanjem, sva se za trenutek pocutili kot foromodela. Ko sva cakali na vrsto za slikanje, turistov je bilo seveda prevec, naju zahopsa ena muslimanska bakica in njena dva sinova. Potem pa se je zacelo poziranje. Najprej z njo, pa z enim telefonom in drugim telefonom, potem pa se s sinovoma. Babica pa je skos nekaj cebljala. Midve z Ano sva se samo gledali, smejali in ubogali kar je babi ukazala. Potem pa sva prisli na vrsto za slikanje tudi midve.

  Ko sva si vse ogledali, sva se skupaj s soferjem vrnili do Kute. Jaz sem si najprej kupila mali kufer, potem pa koncno na eno pikantno kosilo in do najine sobe, kjer naju je najprej ovilo, od utrujenosti. Nekaj do sestih sva odpeketali do Kuta plaze, kjer sva skupaj z ogromnim stevilom ljudi opazovali enega lepsih soncnih zahodov. Plaza je bila res polna ljudi, v vodi pa so surferji lovili prave valove. Ah ja, prav prevec romanticno. Se bova morali se kdaj vrniti nazaj, ampak s kom drugim;-). Res cudivito! Cist sem se raznezila.  In kako je nebo spreminjalo svoje barve. Tako sva se odlocili, da si greva soncni zahod ogledati vsak dan do konca, preden bova poleteli v Jakarto. Na plazi sem imela tudi malo nesreco, no moj nahrbtnik je imel nesreco. Med opazovanjem in slikanjem zahoda, je kar naenkrat od ne vem kje prisel velik val, ki mi je totalno zmocil nahrbtnik. Ni mi preostalo drugega, kot da si grem kupit zasilno torbo.

 Odsli sva pohajkovati po Kuti, ki je kar prevec turisticna, polna samovsecnih avstralcev, ki mislijo da je cel svet njihov, da lahko delajo kar se jim zapase. Kuta pa je tudi meka za zapravljanje denarja. Tukaj bi komot lahko pustila svojo celo placo.  Malo naju skrbi, kako bova vse nakupljene stvari pritrogali domov. Najbolje da jih posljeva s hitro posto:) Jutri pa ogled se enaga, menda prav tako lepega templja, Tanah Lot.