torek, 8. november 2011

KUTA

Evo, danes sva se res malo spocili. Postelja je bila res udobna. Iz bazena se je ze slisalo vrescanje indonezijskih otrok. Midve sva si privoscili zajtrk,tri dni star kruh in domaco marmelado. Sam kolk je pasal. MARMELADA. Potem pa obisk interneta. Danes sva imeli v nacrtu res pocitek, ogled Kute, vsaj toliko da se malo orientirava za zadnji dan in seeda nakup letalskih kart za jutrisnji let do Floresa. Tako da sva najprej pesacili po ulicah. Tukaj srecas same vase zagledane in pijane avstralce. Tukaj je povno trgovinic s ocen stvarmi. Tako, da en an sva si rezervirali za nakupovanje, barantanje. Ne se cudit ce bova domov prisli se z enim kovckom. Namrec najini nahrbtniki so ze zdaj skoraj polni. Danes sem opazila, da se mojemu nahrbtniku ze nekaj trze naramnica. Upam da zdrzi do konca. No tako do letalisca sva se peljali kar z lokalnim buskom, taka modra karetina (mini busek), stane piclih 5,000Rp (0,50 EUR). Za taxi bi dale okrog 40,000Rp. Tam na letaliscu je ogromno ponudnikov za Labunbajo na Floresu (Merapi, Trans Nusa, Aviastar,...). No midve sva leteli s Trans Nuso (650,000Rp/osebo). Dobili sva najbolj pocen karto, ostalo je bilo ze vse polno oz, enkrat drazje. Nacrtovali sva tidi nakup karte za povratek v Jakarto z Air Asio, vendar se jim je sesu sistem, tako da so vse zaprli. Potem pa spet iskat mder avtobusek, da naju je zapeljal, nazaj do centra Kute. Tikaj kar margoli taksistov, ki ti kar vsiljujejo taxi. Vcasih so kar nadlezni, ko trobijo za tvojo ritjo in vpijejo TAXI, TAXI. Nazaj grede bnaju je peljal en starcek, voznja je bla res pocasna, Sproti smo pobrali se Evy iz Belgije, ki je priletele\a iz Indije. Cist poduhovljenba zenska. Menda, da zivi tam ze vec kot eno leto, tam ima fanta. Vsake tri mesece pa mora ven iz Indije, ker ji potece viza. Tak da je zdaj pristala na Baliju, ki jo je menda cist sokiral, ker je tolk drazji od Indije. Res prav posebna punca, dredi, sracje gnezdo, z ruto na glavi, z ruto okoli pasu, s piko na celu. Res prav zanimiva punca. Vsi so se obracali za njo, je bila prava atrakcija. No ker ni imela pojma kam naj gre, sva jo pobrali s sabo, do najinega hotela. Hm, samo kaj ko nisva imeli pojma kako naj prideva do hotela, Itak sva prisli ponoci, tak da nisva imeli pojma skozi katere oske in zavite ulice moramo. Hvala bogi, da sva imeli izkaznico hotela, da smo potem spraevali, da smo koncno prisli do hotela. Pokazala nama je tudi slike iz Indije, nama mal povedala o zivljenju tam, kako je ziveti z indijskim fantom. Menda je pri njih tako, da mora edinec ostati doma da pazi na starse in tako se nima moznosti za izobrazevanje. Naj pa bi bil ta njen fant neke vrste duhovnik. Ja tezko si je predstavljat tako zivljenje. Pa saj je tudi sama rekla, da ne ve kako bo to dolgorocno, ce se bosta odlocila a otroka, Se bosta ze zmenila. Potem pa pozno kosilo. Jedle smo kar na ulici. Pomoje sem jedla najboljso hrano do zdaj. Ne lazejo tisti, kateri pravijo da je hrana iz ulice najboljsa. Sicer je bila malo pekoca a.pak nema problema. Smo prezivele. Ja danes je na Baliju spet dezevalo. Zgleda da se naju drzi smola. Kamor greva dezuje. Sicer ne vsak dan ampak se pa kar parkrat na dan vsuje. Glede na to, da smo se te dni samo vozile so si zvecer privoscile prvo masazo. Tukaj jih je na pretek. Naltli sva na eni dve zanimivi decvi, tako da smo se med masazo do ouz nasmejle. Ko so nas tapkale, se je slisalo kot da bi v mesnici sekali kremenatlce (svinjsko mesom se mi zdi). Res sam smeh, ampak zmasirana sem bila pa orng. Potem pa se manikura s katero pa nisem cist zadovolna. Si jo bom raje privoscila pri nas. Ker ze par dni nisva jedli sadjam sva neumorno iskali eno trznio. Moram rect, da jo je kar tezko najti. Ampak z vztrajnostjo se vse najde. Privoscili sva si mango, pomarance in nekaj lokalnega sadja za katere sploh ne vem kako jim je ime. Koncno sva dobili tudi aktivijo. Ja jogurt pa res pogresava. Ne si zdej mislit. da tukajsnja hrana ni dobra, ful je dobra, ampak kdaj si pa clovek res zazeli vsaj pikec evropejske hrane.
Skupaj z Evy iz Indije/Belgije

Hindujski možje in

hindujske žene

Indonezijske rupije

Najina soba v Anemone


  Hm mislim, da sem napisala vse kar se je danes zgodilo. Jutri morava vstati ob petih zjutraj, ker imava let ze ob osmih. Upam, da bomo obstali v zraku. Lep pozdrav iz dezevne ampak vroce kute.

Ni komentarjev:

Objavite komentar