Najprej sva hitro narocili zajtrk, saj imava izkusnjo, da so s pripravo zajtrka zelo pocasni. Ob pol devetih pa na izlet do Lovin ein okoliskih znamenitosti.Nas danasnji sofer je bil Agun. Najprej je pobral naju, potem pa se Ewy. Ja je zgledal kar malo sramezljiv ta na sofer. Najprej nas je vprasal vse kar je znal vprasati (od kje smo, kako nam je ime, koliko smo stare). To je bilo pa tudi vse. Njegova sestra nam je vceraj zagotovila, da zna anglesko.
Najprej smo se morali vstaviti na posti, da je Ewy poklicala v pisarno Air Asie, nekaj zarado kart> ja punca ima kar dela s temi karta, potem pa se vsem razlaga, tako da sva ze parkrat slisali eno in isto zgodbo. Potem pa se je nasa tura zacel. Ewy nama je spet razlagala o svojem fantu in da bi se najraje cimprej porocila. Amapk je ta stvar kar zakomlicirana. Najprej morata dokazati, da sta v zvezi ze nekaj casa (fotke, maili), potem mora on zagotoviti, da jo bo lahko pet let denarno prezivljal. Cez eno leto pa si bo lahko sele uredila dokumente. Cel mezlaraj.
Najprej smo se ustavili pri Kawasan Luar Pura Taman Ayun. Lep majhen tempelj na sredini parka, okrog njega pa tece voda. pot smo nadaljevali skozi vasi in mimo rizevih polj. Vozili smo se po ovinkasti cesti v visji predel otoka. Ozirale smo se na oblake, ki so postajali vedno temnejsi. Malo je rosilo. Malo smo bile jezne na nasega soferja, vozil je 40km/h, v klanc je vozil v 3 prestavi, motor je pel kot pri trahtorju. Se motorji so as prehitevali. Vse smo mu ze parkrat rekle naj menja in naj vozi hitreje, on pa nic kot da ne bi govoril anglesko. Men so se kar parali zivci. Sem ga hotela kar zamenjati, ampak z mano verjetno ne bi blo nic bolje, ke5r je rocka za prestavljanje na levi strani. Prestavljanje z levo roko in gledanje na cest, ne ne bi slo.
 |
| Skupaj z Evy |
Potem pa smo se ustavili pri pomembnem hinduisticno-budisticnem templju, ki pripada bogu vode, Dewi Danu. Zgrajen je na majhnem otoku, ki je okrog in okrog obdan z jezerom. Od tukaj naj bi izvirala voda, ki naj bi se iztekala na vsa rizeva polja na Baliju. Tak pravjo.
Po spet ovinkasti cesti, mimo opic ki se prosto sprehajajo po cesti, ljudje pa jih hranijo, smo prisli do razgledne tocke, od koder so videle jezero Bratan. In kaj se je zgodilo potem? Po cesti se je sprehajal shiran macji mladicek. In Ewy je narocila masem u soferju naj vstavi. Sla je do mucka, se znjim pogovarjala kot z otokom. Soferja je vprasala, ce ga lahko vzamemo s sabo v Ubud. Itak, da ji je rekel da ne. Ona pa se je se kar pogovarjala z muco polno klopov, in naju z Ano sprasevala kaj naj naredi. Toliko casa je vztrajala, da ji je sofer rekel naj jo vzame v avto in da jo bomo pustili v naslednjem mestu. Ja ta nasa punca je kar malo odpaljena. Muca je jokala v avto , jo krempala. Potem jo je hotela dati z k nama na zadnji sedez, pa sva rekli da ne, Ana se je celo zlagala, da ima alergijo. Ma, adijo pamet no.
 |
| Naš dodatni potnik |
 |
| v ozadju jezero Bratan |
 |
| nekakšna leteča lisica "flying fox" |
Na sofer kar ni pospesil, se vedno smo vztrajali pri isti hitrosti. Rekle smo mu, da ce ne bomo videle vsega ne bo dobil vsega denarja. Ona pa kar nic. Vmes smo se se parkrat izgubili. Cist smo ze ble razpicene. Koncno smo prisli do Holy springsov v Banjaviju. Itak spet vstopnina, tukaj ni mozno videti nicesar brez vstopnine. Nasa Ewy je bila ze tako cisto razpicena, to jo je pa se dodatno razpicilo. Saj po eni strani je res, tukaj jih zanima samo denar, ce jih vprasas eno normalno vprasanje niti ne odgovorijo, ampak recejo samo naj placamo./ Cisto drugacni ljudje kot na Floresu. No kakorkoli. Ta voda naj bi imel zdravilno moc, v njej naj bi bila neka snov. Temperatura vode je nekje okrog 30-35 stopinj. Ewy se je v njej namakala in namakala. Takrat sem pa jaz zacela noreti. Prej je govorila, da se nikamor ne premaknemo potem si je pa gospodicna vzela cas za namakanje skoraj celo uro. Za posizit. Ugotovila sem, da je vcasih bolje potovati sam, no skupaj z Ano.
 |
| holy springs |
 |
| midve z Evy |
Potem, pa do Lovine beach. Na plazi je crn pesek, vulkanskega izvora. Zjutraj je tukaj mozno videti del;fine. Kopale se nismo, seveda zaradi casa. Z Ano si bova raje jutri v Kuti privoscile morje.
 |
| Lovina |
Potem pa se do slapa Gitgit, ki je 40m visok slap.
 |
| Slap Git Git |
Pocasi smo se vracali proti Ubudu. Nas sofer je celo pokazal, da zna voziti hitreje. Moram reci, da je bil danasnji dan kar tezak. Ko smo prisle v Ubud, se nas sofer kar naenkrat ustavi in rece naj mu placamo. Ewy je rekla naj nas zapelje do hise njegove sestre. On pa cisto prestrasen, zakaj do sestre, tvoj hotel je ravno za vogalom. Bolj ko smo mu dopovedovale, da ne gremo se v hotel ampak naj nam ustavi pri hisi njegove sestre, ker gremo se nekam, bolj je bil prestrasen. Verjetno se je bal, da ne bo dobil svojega denarja.
Po napornem izletu, naju je Ewy odpeljala se do refleksologa, da naju je malo sprostil. Po stopalih nama je masira tocke in na nekaterih je bolelo kot pri norcih, jaz sem se kar zvijala po mizi. Rekel je da imava obe obcutljiva ramena. Seveda ce pa nosiva te tezke nahrbtnike. Naceloma pa sva zdravi dekleti. Vsaj nekaj. Po terapiji sem se pocutila cisto sprosceno, direktno za v posteljo.
Mram reci, da je Ubud lep , ponuja lepo naravo, vecinoma prijazne ljudi, seveda se najdejo tudi neprijazni. Zapolnila si ga bom predvsem po zelenih rizevih poljih, hindujcih in njihovih obicajih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar